 |
 |
 |
 |
 |
 |
Za izvedbo fizičnih hidravličnih modelov ima Hidroinštitut na razpolago rezervoar vode, visokotlačno in nizkotlačno črpališče, dva zastekljena kanala, več pokritih preizkuševališč v stavbi inštituta in zunanjo ploščad:
– visokotlačna postaja za preizkušanje tlačnih sistemov do 1,5 bara
– visokotlačno črpališče (do 300 l/s)
– nizkotlačno črpališče (do 400 l/s)
– kanal 1 x 1 x 15 m (do 220 l/s)
– kanal 0,5 x 0,8 x 10 m (do 100 l/s)
Voda se črpa iz podzemnega rezervoarja in se preko umirjevalnih bazenov, merilnih prelivov in fizičnih modelov vrača v sklenjenem krogotoku:
V raziskovalnem procesu izvajamo meritve globin toka, tlakov, hitrosti toka in pretokov. Glede na obravnavano problematiko uporabljamo tako robustne klasične metode (npr. piezometri, ostna merila, Pitotove cevke), kakor tudi občutljivejše najsodobnejše metode (npr. računalniško podprta vizualizacija toka):
– Meritve nivojev gladin in meritve tlakov (npr. na modelu zapornice) izvajamo s piezometri ali s tlačnimi piezorezistivnimi sondami. Slika: Tlaki, izmerjeni na modelu vodostana:
– Meritve hitrosti toka izvajamo s Pitotovo cevko, hidrometričnimi krilci, akustično hitrostno sondo (ADV = accoustic Doppler velocimeter) in v posebnih primerih z vizualizacijo toka. Večinoma uporabljamo 2D ali 3D ADV sondo, s katero je mogoče izmeriti 2 oz. vse 3 komponente vektorja lokalne hitrosti toka. Slika: Princip delovanja sonde ADV (vir: Sontek)
– Za merjenje pri regulaciji pretokov uporabljamo standardne tankostenske trikotne merilne prelive in elektromagnetne merilnike pretokov.
– V okviru sofinanciranja nakupov raziskovalne opreme s strani ARRS je bil pridobljen sistem za avtomatizirani zajem podatkov. Gre za računalniško krmiljen ”merilni most”, ki sestoji iz dveh fiksnih vzdolžnih tračnic in pomičnega prečnega nosilca z vozičkom. Na vozičku sta ultrazvočni senzor za merjenje razdalje do gladine in laserski senzor za merjenje razdalje do suhega dna, možno pa je namestiti tudi ADV sondo za meritve hitrosti toka. Krmiljenje in zajem podatkov se izvaja preko uporabniškega vmesnika, ki temelji na programskem orodju LabView. Sistem omogoča natančno pozicioniranje senzorjev in avtomatsko izvajanje meritev na območju uporabniško določene pravokotne mreže. 